Valonija
Stanje v regiji
Belgija je federacija treh regij: Flandrije, Valonije in regije Bruselj. Razvoj Belgijske energetske politike odraža razvoj splošne politike v državi, zato je se je pristojnost na področju energetske politike prevalila iz državne na regionalno raven.

Ključni indikatorji
|
Prebivalstvo (v milijonih)
|
10.67
|
|
BDP (milijarde US $)
|
235.06
|
|
Proizvodnja energije (Mtoe)
|
13.45
|
|
Poraba energije (TWh)
|
87.26
|
|
Emisije CO2 (Mt of CO2)
|
120.07
|
Tabela 2: Stanje biomase v Belgiji, 2003 (ICEDD, 2005)
Bruto celinska poraba energije |
55.8 Mtoe
|
2 336 PJ
|
|
* od tega biomasa
|
1.0 Mtoe
|
42.8 PJ
|
|
Vložek biomase v proizvodnji električne energije
|
0.63 Mtoe
|
26.4 PJ
|
|
Biomasa v skupni podabi energije
|
0.45 Mtoe
|
18.8 PJ
|
Tabela 3: Ključni indikatorji za Valonijo, 2006 (Tableau de l’Environnement wallon)
Skupna površina |
16 844 km²
|
|
Gozd
|
32%
|
|
Kmetijsto
|
52.6%
|
|
Pozidane površine
|
13,6%
|
|
Province
|
5
|
|
Občine
|
262
|
|
Prebivalstvo
|
3, 4 millions inhab
|
|
Gostota
|
200,7 inhab/km²
|
Polovica je zasebnega, polovica pa javnega gozda , Obdelana kmetijska površina: 760 000 ha.
Razmere na trgu obnovljivih virov energije (OVE) in biomase
Belgija je federacija treh regij: Flandrije, Valonije in Bruslja. Biomasa predstavlja le nekaj odstotkov celotne porabe energije v Belgiji (1,8% v letu 2003). To je tudi razlog za pomanjkanje natančnih podatkov o vrstah biomase, ki se uporablja za proizvodnjo energije v Belgiji. Obstajajo le delne analize za Flandrijo in Valonijo.
Večina električne energije, približno 56%, proivedejo nuklearne elektrarne. V zadnjih 20 letih je narasla tudi uporaba zemeljskega plina, medtem ko je uporaba nafre skoraj izginila. Od leta 2002 močno narašča uporaba obnovljivih viro energije, predvsem zaradi močne podpore sistema zelenih certifikatov. Tudi raba biomase narašča, medtem ko pada uporaba premoga.
Finančna podpora biomasi
Finančni ukrepi naj bi pospešili investicije v biomaso in bili upravičeni po okoljskih kriterijih. V Belgiji velja za proizvodnjo energetskih poljščin politika “daj na stran”. Za predelavo teh poljščin v energijo ni posebnih subvencij, vendar obstajajo finančne spodbude za celotno investicijo (zbiranje, mletje, sušenje). Mehanizmi zelenih certifikatov zagotavljajo dokaj visoke nagrade za pridobljeno elektriko iz poljščin. Podjetjem, ki vlagajo v projekte obnovljive energije, je na voljo spodbuda v obliki financiranja razlike te investicije v primerjavi z investicijami v tradicionalne tehnologije.
Investicije v kotle na biomaso spodbuja tudi vse višji davek na odlagališča.
Proizvodnja zelene energije
Da bi se prilagodila zahtevam Kjotskega protokola in novi okoljski regulativi Evropske komisije, bo morala Belgija sprejeti nekaj novih pravnih ukrepov. Stopnja emisij CO2eq (CO2, CH4, N2O)je leta 1990 v Belgiji znašala 142 307 kton, do leta 1999 pa se je povečala na 150 675 kton. Cilj za obdobje 2008-2012 je 131 634 kton, zato je potrebno emisije zmanjšati za 19.041 kton. Eden od načinov za zmanjševanje emisij CO2 je večja uporaba obnovljivih virov za proizvodnjo elektrike. Ponudniki elektrike morajo tako kupovati določen odstotek elektrike iz obnovljivih virov.
Belgija je uvedla tudi nekaj tržnih ukrepov, s katerimi bi povečali uporabo obnovljive energije. Tak ukrep so npr. “zeleni certifikati”, ki jih dobi proizvajalec za znižanje fosilnih emisij CO2. Flandrija je uvedla sistem zelenih certifikatov januarja 2020, Valonija pa oktobra istega leta.
Kot je razvidno iz tabele 4, biomasa predstavlja največji delež zelene energije in se vsako leto še povečuje. Belgija namreč nima potencialov za hidroenergijo in zelo majhen potencial za vetrno energijo. Prav tako je Belgija zelo ravninska, gosto poseljena in ima omejeno obalo (64 km).
Valonija podeljuje zelene certifikate tudi za kogeneracijo, Flandrija pa ne. Iz tabele 4 ni razvidno število zelenih certifikatov za fosilno kogeneracijo. Vključen je le del kogeneracije, ki zadeva biomaso.
Tabela 4: Skupna letna proizvodnja zelene elektrike ter proizvodnja elektrike iz biomase v Flandriji in Valoniji od začetka podeljevanja zelenih certifikatov
|
|
Zelena elektrika v Flandriji v certifikatih v ekvivalentu 1000 kWh (2002-2005)
|
|
|
Skupaj
|
Bioplin
|
Trdna in tekoča biomasa
|
Skupna bionasa
|
%
|
|
2002
|
150 042
|
49 427
|
54 714
|
104 141
|
69.4%
|
|
2003
|
291 568
|
133 948
|
96 729
|
230 677
|
79.1%
|
|
2004
|
543 891
|
212 095
|
234 433
|
446 528
|
82.1%
|
|
2005
|
881 195
|
231 014
|
493 201
|
724 215
|
82.2%
|
|
|
|
|
|
Zelena elektrika v Valoniji v certifikatih v ekvivalentu 1000 kWh (2002-2005)
|
|
2003
|
546 993
|
140 910
|
76 258
|
217 168
|
39.7%
|
|
2004
|
625 319
|
186 842
|
86 553
|
273 395
|
43.7%
|
|
2005
|
805 349
|
198 023
|
262 276
|
460 299
|
57.2%
|
Sistem certifikatov
Belgija je zavezana k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 7,5% do leta 2010. Prav tako je cilj povečati uporabo obnovljivih virih virov energije ter doseči 6% uporabo elektrike iz obnovljivih virov. Vsaka regije je določila kazni v kolikor ti cilji ne bili doseženi. Celotna poraba energije v Belgiji je 78 TWh, pri čemer je v Flandriji poraba 50 tWH, v Valoniji 23 TWH in Bruseljski regiji 5 tWh.
Trg biomase v Belgiji
Približno 600.000 hektarjev Belgije je poraščeno z gozdovi. Potencial za izkoriščanje gozda je 4,8 m3 na leto, dejansko izkoriščenega je 4m3, pri čemer se ves potencial ne uporablja za biomaso. Izkušnje s poljščinami za pridelavo energije so nedavne in majhne. Energetske rastline se v Belgiji uporabljajo zgolj za znanstvene namene.
Ocena letnih virov biomase v Belgiji je prikazana v tabeli 5. Najpomembnejši viri so lesni ostanki (v večini locirani v Valoniji) in industrijski stranski proizvodi.
Tabela 5. Ocena letne razpoložljive biomase v Belgiji
Vir |
Flanders (ktoe)
|
Wallonia (ktoe)
|
Belgium (ktoe)
|
|
Trdni ostanki v kmetijstvu
|
n.d.
|
9
|
9
|
|
Gnoj
|
100
|
0-581
|
100-158
|
|
Gozdni ostanki
|
0
|
137
|
137
|
|
Ostanki v lesni industriji
|
283
|
44
|
327
|
|
Industrijski organski ostanki
|
18
|
n.d.
|
18
|
|
Zelene smeti
|
66
|
18
|
84
|
|
SKUPAJ
|
467
|
209-267
|
675-733
|
Devriendt et al. (2004)
Marchal et al. (2003)
ValBiom asbl (2004)
Da bi dosegli dva glavna cilja s področja bioenergije v Belgiji, je potrebno znatno povečati ponudbo biomase bodisi z razvojem energetskih rastlin, večjo razpoložljivostjo obstoječe biomase ali z uvozom biomase. Uporaba obnovljivih virov energije je del nacionalne okoljske politike zniževanja emisij ogljika. Belgija nima nacionalnega programa za uporabo obnovljivih virov energije. Okoljske smernice so bile nedavno sprejete za regiji Valonijo in Flandrijo. Valonija se je zavezala prispevati cilj 5% v celotni porabi energije do leta 2010 (glej tabelo 6). Flandrija ima nižji cilj – 3% do leta 2010.
Tabela 6: Ocenjena in predvidena letna poraba biomase v Valoniji (Plan pour la maîtrise durable de l’Energie, 2004)
Energy / Source |
Estimation
2000 (GWh)
|
Estimation
2005 (GWh)
|
Forecast
2010 (GWh)
|
|
Electricity from biomass
|
149
|
200
|
370
|
|
Electricity from cultivated biomass
|
0
|
55
|
225
|
|
Total electricity
|
149
|
255
|
595
|
|
Heat from forestry
|
1108
|
1600
|
3250
|
|
Heat from wood waste & agriculture
|
1814
|
2000
|
2500
|
|
Total heat
|
2922
|
3600
|
5750
|
|
TOTAL electricity & heat
|
3071
|
3855
|
6345
|
Devriendt et al. (2004)
Marchal et al. (2003)
ValBiom asbl (2004)
Slika 2: Ocena virov biomase v Valoniji v letu 2000 (total potential 18.7 PJ, total available: 9.1 PJ)

Ovire za razvoj obnovljivih virov energije v Belgiji
- Regionalna ureditev – tri regije, tri energetske strategije
- Zeleni certifikati so sicer dobro orodje za zmanjševanje emisij CO”, vendar zapleteni
- Težko je oceniti potencial biomase, še posebej iz odpadkov in ostankov (lesna industrija, kmetijstvo,.)
- Pomanjkanje natančnih podatkov o potencialu biomase
- Nezadostne sinergije med posameznimi sektorji (kmetijstvo/industrija)
- Lobiranje industrije stisnjenih vlaken in papirja
- Ni nobenih spodbud za uporabo biomase za ogrevanje
Pričakovani rezultati iz projekta BioEnerGIS
- Boljši pregled potenciala biomase z razvojem orodij za potencialne investitorje
- Boljše poznavanje sektorja biomase: viri, potrebe po bionasi, politike, zakonodaja, ključni akterji
- Boljše usklajevanje lokalnih virov biomase s potrebami po biomasi
- Razvoj uporabnega orodja za odločevalce, ponudnike tehnologije
- Boljše sodelovanje med različnimi sektorji in ustvarjanje partnerstev
Pomembni projekti
CRA-W je javni raziskovalni zavod regije Valonija. Od začetka 80ih se oddelek za kmetijsko inženirstvo ukvarja z uporabnimi raziskavami in razvojnimi aktivnostmi na področju bioenergije. Cilj CRA-W je tako zagotoviti informacije in podporo regionalni in nacionalni vladi o kmetijstvu, okolju in obnovljivih virih energije.
CRA-W trenutno izvaja dnevne programe in aktivnosti za regionalne oblasti na področju bioenergije, še posebej z lesno kogeneracijo, ogrevanjem na les in bioplinom. Prav tako CRA-W vodi projekt za zvezno vlado s področja verig v biomasi in tržnih priložnosti.
Aktivnosti CRA-W so tesno povezane z akterji na trgu in še posebej z lesno, prehrambeno industrijo ter s sektorjem energije in inženirstva. Poleg svetovalnih aktivnosti za regionalno in zvezno vlado, uporabnih raziskav in razvoja aktivnosti o biomasi, CEA-W gosti tudi belgijsko združenje za biomaso, www.valbiom.be, ki promovira uporabo biomase pri končnih uporabnikih.