EN  I   SLO  I   IT  I   FR  



 

biopole

Valonija

Stanje v regiji

Belgija je federacija treh regij: Flandrije, Valonije in regije Bruselj. Razvoj Belgijske energetske politike odraža razvoj splošne politike v državi, zato je se je pristojnost na področju energetske politike prevalila iz državne na regionalno raven. 


Ključni indikatorji

Prebivalstvo (v milijonih)

10.67

BDP (milijarde US $)

235.06

Proizvodnja energije (Mtoe)

13.45

Poraba energije (TWh)

87.26

Emisije CO2 (Mt of CO2)

120.07

Tabela 2: Stanje biomase v Belgiji, 2003 (ICEDD, 2005)



Bruto celinska poraba energije

55.8 Mtoe

2 336 PJ

* od tega biomasa

1.0 Mtoe

42.8 PJ

Vložek biomase v proizvodnji električne energije

0.63 Mtoe

26.4 PJ

Biomasa v skupni podabi energije

0.45 Mtoe

18.8 PJ

Tabela 3: Ključni indikatorji za Valonijo, 2006 (Tableau de l’Environnement wallon)



Skupna površina

16 844 km²

Gozd

32%

Kmetijsto

52.6%

Pozidane površine

13,6%

Province

5

Občine

262

Prebivalstvo

3, 4 millions inhab

Gostota

200,7 inhab/km²

Polovica je zasebnega, polovica pa javnega gozda , Obdelana kmetijska površina: 760 000 ha.

Razmere na trgu obnovljivih virov energije (OVE) in biomase

Belgija je federacija treh regij: Flandrije, Valonije in Bruslja.  Biomasa predstavlja le nekaj odstotkov celotne porabe energije v Belgiji (1,8% v letu 2003). To je tudi razlog za pomanjkanje natančnih podatkov o vrstah biomase, ki se uporablja za proizvodnjo energije v Belgiji. Obstajajo le delne analize za Flandrijo in Valonijo.
Večina električne energije, približno 56%, proivedejo nuklearne elektrarne. V zadnjih 20 letih je narasla tudi uporaba zemeljskega plina, medtem ko je uporaba nafre skoraj izginila. Od leta 2002 močno narašča uporaba obnovljivih viro energije, predvsem zaradi močne podpore sistema zelenih certifikatov. Tudi raba biomase narašča, medtem ko pada uporaba premoga.

Finančna podpora biomasi

Finančni ukrepi naj bi pospešili investicije v biomaso in bili upravičeni po okoljskih kriterijih. V Belgiji velja za proizvodnjo energetskih poljščin politika “daj na stran”. Za predelavo teh poljščin v energijo ni posebnih subvencij, vendar obstajajo finančne spodbude za celotno investicijo (zbiranje, mletje, sušenje). Mehanizmi zelenih certifikatov zagotavljajo dokaj visoke nagrade za pridobljeno elektriko iz poljščin. Podjetjem, ki vlagajo v projekte obnovljive energije, je na voljo spodbuda v obliki financiranja razlike te investicije v primerjavi z investicijami v tradicionalne tehnologije.  
Investicije v kotle na biomaso spodbuja tudi vse višji davek na odlagališča.
Proizvodnja zelene energije
Da bi se prilagodila zahtevam Kjotskega protokola in novi okoljski regulativi Evropske komisije, bo morala Belgija sprejeti nekaj novih pravnih ukrepov. Stopnja emisij CO2eq (CO2, CH4, N2O)je leta 1990 v Belgiji znašala 142 307 kton, do leta 1999 pa se je povečala na  150 675 kton. Cilj za obdobje 2008-2012 je 131 634 kton, zato je potrebno emisije zmanjšati za 19.041 kton. Eden od načinov za zmanjševanje emisij CO2 je večja uporaba obnovljivih virov za proizvodnjo elektrike. Ponudniki elektrike morajo tako kupovati določen odstotek elektrike iz obnovljivih virov.    
Belgija je uvedla tudi nekaj tržnih ukrepov, s katerimi bi povečali uporabo obnovljive energije. Tak ukrep so npr. “zeleni certifikati”, ki jih dobi proizvajalec za znižanje fosilnih emisij CO2. Flandrija je uvedla sistem zelenih certifikatov januarja 2020, Valonija pa oktobra istega leta.
Kot je razvidno iz tabele 4, biomasa predstavlja največji delež zelene energije in se vsako leto še povečuje. Belgija namreč nima potencialov za hidroenergijo in zelo majhen potencial za vetrno energijo. Prav tako je Belgija zelo ravninska, gosto poseljena in ima omejeno obalo (64 km).





Valonija podeljuje zelene certifikate tudi za kogeneracijo, Flandrija pa ne. Iz tabele 4 ni razvidno število zelenih certifikatov za fosilno kogeneracijo. Vključen je le del kogeneracije, ki zadeva biomaso.

Tabela 4: Skupna letna proizvodnja zelene elektrike ter proizvodnja elektrike iz biomase v Flandriji in Valoniji od začetka podeljevanja zelenih certifikatov   

 

Zelena elektrika v Flandriji v certifikatih v ekvivalentu 1000 kWh (2002-2005)

 

Skupaj

Bioplin

Trdna in tekoča biomasa

Skupna bionasa

%

2002

150 042

49 427

54 714

104 141

69.4%

2003

291 568

133 948

96 729

230 677

79.1%

2004

543 891

212 095

234 433

446 528

82.1%

2005

881 195

231 014

493 201

724 215

82.2%

 

 

 

Zelena elektrika v Valoniji v certifikatih v ekvivalentu 1000 kWh (2002-2005)

2003

546 993

140 910

76 258

217 168

39.7%

2004

625 319

186 842

86 553

273 395

43.7%

2005

805 349

198 023

262 276

460 299

57.2%


Sistem certifikatov

Belgija je zavezana k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 7,5% do leta 2010. Prav tako je cilj povečati uporabo obnovljivih virih virov energije ter doseči 6% uporabo elektrike iz obnovljivih virov. Vsaka regije je določila kazni v kolikor ti cilji ne bili doseženi. Celotna poraba energije v Belgiji je 78 TWh, pri čemer je v Flandriji poraba 50 tWH, v Valoniji 23 TWH in Bruseljski regiji 5 tWh.

Trg biomase v Belgiji

Približno 600.000 hektarjev Belgije je poraščeno z gozdovi. Potencial za izkoriščanje gozda je 4,8 m3 na leto, dejansko izkoriščenega je 4m3, pri čemer se ves potencial ne uporablja za biomaso. Izkušnje s poljščinami za pridelavo energije so nedavne in majhne. Energetske rastline se v Belgiji uporabljajo zgolj za znanstvene namene.
Ocena letnih virov biomase v Belgiji je prikazana v tabeli 5. Najpomembnejši viri so lesni ostanki (v večini locirani v Valoniji) in industrijski stranski proizvodi.



Tabela 5. Ocena letne razpoložljive biomase v Belgiji


Vir

Flanders (ktoe)

Wallonia (ktoe)

Belgium (ktoe)

Trdni ostanki v kmetijstvu

n.d.

9

9

Gnoj

100

0-581

100-158

Gozdni ostanki

0

137

137

Ostanki v lesni industriji

283

44

327

Industrijski organski ostanki

18

n.d.

18

Zelene smeti

66

18

84

SKUPAJ

467

209-267

675-733

Devriendt et al. (2004)
Marchal et al. (2003)
ValBiom asbl (2004)
Da bi dosegli dva glavna cilja s področja bioenergije v Belgiji, je potrebno znatno povečati ponudbo biomase bodisi z razvojem energetskih rastlin, večjo razpoložljivostjo obstoječe biomase ali z uvozom biomase. Uporaba obnovljivih virov energije je del nacionalne okoljske politike zniževanja emisij ogljika. Belgija nima nacionalnega programa za uporabo obnovljivih virov energije. Okoljske smernice so bile nedavno sprejete za regiji Valonijo in Flandrijo. Valonija se je zavezala prispevati cilj 5% v celotni porabi energije do leta 2010 (glej tabelo 6). Flandrija ima nižji cilj – 3% do leta 2010.

Tabela 6: Ocenjena in predvidena letna poraba biomase v Valoniji (Plan pour la maîtrise durable de l’Energie, 2004)


Energy / Source

Estimation 
2000 (GWh)

Estimation 
2005 (GWh)

Forecast 
2010 (GWh)

Electricity from biomass

149

200

370

Electricity from cultivated biomass

0

55

225

Total electricity

149

255

595

Heat from forestry

1108

1600

3250

Heat from wood waste & agriculture

1814

2000

2500

Total heat

2922

3600

5750

TOTAL electricity & heat

3071

3855

6345

Devriendt et al. (2004)
Marchal et al. (2003)
ValBiom asbl (2004)

Slika 2: Ocena virov biomase v Valoniji v letu 2000 (total potential 18.7 PJ, total available: 9.1 PJ) 
 
Ovire za razvoj obnovljivih virov energije v Belgiji
  • Regionalna ureditev – tri regije, tri energetske strategije
  • Zeleni certifikati so sicer dobro orodje za zmanjševanje emisij CO”, vendar zapleteni
  • Težko je oceniti potencial biomase, še posebej iz odpadkov in ostankov (lesna industrija, kmetijstvo,.)
  • Pomanjkanje natančnih podatkov o potencialu biomase
  • Nezadostne sinergije med posameznimi sektorji (kmetijstvo/industrija)
  • Lobiranje industrije stisnjenih vlaken in papirja
  • Ni nobenih spodbud za uporabo biomase za ogrevanje  
Pričakovani rezultati iz projekta BioEnerGIS
  • Boljši pregled potenciala biomase z razvojem orodij za potencialne investitorje
  • Boljše poznavanje sektorja biomase: viri, potrebe po bionasi, politike, zakonodaja, ključni akterji
  • Boljše usklajevanje lokalnih virov biomase s potrebami po biomasi
  • Razvoj uporabnega orodja za odločevalce, ponudnike tehnologije
  • Boljše sodelovanje med različnimi sektorji in ustvarjanje partnerstev
Pomembni projekti

CRA-W je javni raziskovalni zavod regije Valonija. Od začetka 80ih se oddelek za kmetijsko inženirstvo ukvarja z uporabnimi raziskavami in razvojnimi aktivnostmi na področju bioenergije. Cilj CRA-W je tako zagotoviti informacije in podporo regionalni in nacionalni vladi o kmetijstvu, okolju in obnovljivih virih energije.

CRA-W trenutno izvaja dnevne programe in aktivnosti za regionalne oblasti na področju bioenergije, še posebej z lesno kogeneracijo, ogrevanjem na les in bioplinom. Prav tako CRA-W vodi projekt za zvezno vlado s področja verig v biomasi in tržnih priložnosti.
Aktivnosti CRA-W so tesno povezane z akterji na trgu in še posebej z lesno, prehrambeno industrijo ter s sektorjem energije in inženirstva. Poleg svetovalnih aktivnosti za regionalno in zvezno vlado, uporabnih raziskav in razvoja aktivnosti o biomasi, CEA-W gosti tudi belgijsko združenje za biomaso, www.valbiom.be, ki promovira uporabo biomase pri končnih uporabnikih.

Short facts

Population

3.400.000

Municipalities

262

Total area

16.844 km²

Density

200,7 inhab/km²

Forest

32%

Private forest area

 

Public (State, Regional, other public authority) forest area

 

Agriculture

52,6%

Built area

13,6%

Gross inland energy consumption

1.891.660GWh
22 Mtoe

* of which biomass

 

Biomass input to power generation production

 [620GWh – 3% from RES]

Biomass in final energy consumption

 

Number of large-medium scale biomass plants (power, cogeneration, district heating)

1 power plant 80MW from pellets (355.000 t/y)

Gallery


Get Flash Player